miha ha: Ena zgodba z lisičko

miha ha: Ena zgodba z lisičko

Stripburger, 24. julij 2013 ― miha ha: Ena zgodba z lisičko  whitevalleys.blogspot.com Odprtje: torek, 30. julij 2013, ob 20.00Zadnji Trnfest?, KUD France Prešeren, Ljubljana Miha Hančič, ki se podpisuje z miha ha, je mlajši stripovski avtor, ilustrator, likovni pedagog in skejter. S stripovsko knjižico Obiskje diplomiral na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Samostojno je razstavljal v MC Kotlovnica v Kamniku in Lični hiši v Ajdovščini, dve njegovi deli sta bili uvrščeni na lanski Bienale slovenske ilustracije, sodeloval pa je še pri projektu Naslednji k tabli!,ki sta ga sproducirala Stripburger in CUK Kino Šiška. Stripe objavlja v Stripburgerju, v reviji Spika in v reviji študentov računalništva in informatike. Sodeluje tudi pri razstavnem projektu Poslednja vžigalicalatvijske stripovske revije Kuš!, ki bo novembra letos na ogled v CUK Kino Šiška. V svojem ustvarjanju se osredotoča na posamezna občutja, ki jih skozi zgodbo poskuša vzbuditi tudi v bralcu. Glavni lik njegovega stripa Obiskje veličasten, prijazen in tih velikan, ki zaradi svoje velikosti nekako ločeno, rahlo odtujeno, predvsem pa neopaženo prebiva med nami. Avtor svoj navdih črpa tudi iz okolice in tako je Kamnik s svojo arhitekturo postal del zgodbe. Zgodbo, ki je v dveh delih, združujejo prav posebni prehodi: 'haiku' stripi. Skoraj poetični vložki so postavljeni v pripoved kot mejniki oziroma razgledne točke, ob katerih se bralec ustavi in vsrkava 'razgled'. miha ha se, ko ni na skejtu (njegove vratolomije si lahko ogledate na Youtubu pod mihancic), najbolje počuti v družbi svinčnikov in črnih barvic. Z njimi ustvarja tihe lirične risarske pripovedi, ki razkrivajo njegove domišljijski in miselni svet. Nadejamo se, da bo v začetku prihodnjega leta pri Stripburgerju izšel tudi prvi 'legalni' ministrip Mihe Hančiča. Razstava v Klubski sobi bo na ogled do 31. avgusta 2013.
Zoé Thouron: Zoelandija

Zoé Thouron: Zoelandija

Stripburger, 24. julij 2013 ― ZoéThouron: Zoelandija   zoethouron.blogspot.com Odprtje: torek, 30. julij 2013, ob 20.00 Zadnji Trnfest?, KUD France Prešeren, Ljubljana Zoé Thouron (Nancy, 1989) je leta 2011 zaključila študij 'podobe in naracije' na ESAL Épinal-Metz. Po študiju je začela aktivno objavljati v časopisih in revijah. Sočasno se je soočala z indiferentnostjo založniškega sveta, od katerega je le redko prejela kakšen odgovor. Med čakanjem na kakšne znake življenja je neutrudno risala, risala in risala. Najbolj jo je navduševalo risati 'neumne' živali v različnih vsakdanjih situacijah. Zamrznjenje vsakdanjih situacij z risbo je za avtorico stvar iskrenosti. S sliko stremi prikazati duh gibanja in lik v njegovi značilni pozi. Kljub rabi barv je njeno glavno izrazno sredstvo linija. Sprehaja se med ilustracijo in stripom, nekatera njena dela segajo tudi na področje novinarstva ali likovnega poročanja. Leta 2010 je dva meseca sledila arheologom na terenskem delu: raziskovanju bivšega taborišča iz II. svetovne vojne. V svoji stripovski reportaži skozi didaktične risbe opisuje njihovo delo. Leto kasneje je podoben projekt realizirala v časopisni redakciji. Sledila je vsem korakom ustvarjanja časopisa, raziskovala način dela novinarjev in kdo le-ti sploh so. Potem se je zopet vrnila k 'neumnim' psom in galebom, ki se ji še vedno zdijo najbolj zanimivi. Na tokratni razstavi si bomo lahko ogledali dela, ki so najbolj značilna za avtoričino ustvarjanje, prikazujejo njen risarski duh, ustvarjalni postopek in teme. Razstava v Galeriji KUD France Prešeren bo na ogled do 5. avgusta 2013. V sodelovanju z MJC Lillebonne.

Neznana dela Franceta MiIheliča

MGML, 24. julij 2013 ― Bežigrajska galerija predstavlja dela enega najvidnejših slovenskih likovnih ustvarjalcev, ki je ustvaril bogat izbor risb, ilustracij, slik, grafik, tapiserij, lutk in scenografij za gledališke in lutkovne predstave ter tudi njihove osnutke.

Jaz sem Janez Janša je film, o katerem so pisali tudi tisti, ki burijo duhove letos

MGML, 24. julij 2013 ― "Ob večkratnem natančnem pregledu ugotavljam, da na omenjenem posnetku niti na eni filmski sličici niso eksplicitno vidni spolni organi. Sam prizor se sestoji iz natančno 30 sličic - frejmov, nato se začne preliv slike, dolg 24 frejmov na celotno sliko Mladena Dolarja, ki razlaga o tradiciji revolucionarnih preimenovanj in pri tem navede primere Lenina, Trockega, Stalina in Tita, ki so tudi predstavljeni s portretno grafiko." je v Analizi filma zapisal direktor Slovenskega filmskega centra Jožko Rutar.
še novic